Badisisa sereto se gimme o se arabe
Dimpho1 o tlišitše seswantšho se se ngwalilwego sereto se leswa dipotšiso, mo gongwe go sepedi bjalo ka mo:
Sereto se sego sa bonwa
Go ya ka Malatji K.R.
- Mafotwane o alametše a yela,
- Mafotwane a kgothala ka sehlageng,
- O tseba e le wona ka sebeele sehlageng,
- Mola a wona e le a sela.
- Ke mengwagengwana a gago o alama a sa fatše,
- O šukedišiw a le sego a gago ma Mase,
- Tseba go bokakanyšwa se sa gaga o a mae
- Gobane wena o nonyana ye bolo o seditse,
- Ba gona boramang le bile borasense.
- Ithome dikgang ka tafole seatleng sa,
- E le tlase go bona legolo le fela tša
- Ga o nalo leswao ka sehlageng se.
- Ruri di tla tšwela ngwaneng tša bogwa ke mantho.
- Ba maleme a maphakga ba di bolela bathobatho.
Dipotšišo:
3.1 Tsopola mothalotheto wo o bolelago go re ‘seretwa se godišitše bana ba e sego ba sona’
Mothalotheto o bolelago seo o hwetšwa mothalong wa 13 (“Ruri di tla tšwela ngwaneng tša bogwa ke mantho”). Mafelelong, sena se emela morero o moholo wa go bontšha phefo ya boleng le mohola wa mafokwane.
3.2 Laetša poelelšo thomi seretong se
Poelelšo thomi seretong mo e ngwalollago mafoko a diriso a swana le “Mafotwane” mothalong wa 1 le 2 go laetša bohlokwa ba mafotwane seretong.
3.3 Ngwala moko wa sereto se ka ditlha TŠE PEDI
Ditlha tše pedi tša sereto ke tše:
- Bohlokwa bja mafokwane: Mafokwane a šomišwa bjalo ka seatla sa go goga dilo tše bohlokwa ka seretong, ka go fetola ponagalo le go hwetwa ga tšona bjalo ka dilo tša botse tše di hlolago go ba le mohola.
- Boitseanape le thuto: Mafokwane le tšhoaša di šomišwa go bontšha boitseanape ka sereto, go di se ka feleletša ka matlakgogedi a bahlale.
3.4 Efa tlhalošotšwil ya mothalotheto wa 6
Mothalotheto wa 6, “O šukedišiw a le sego a gago ma Mase,” o ka tlhalosediwa ka tsela ye: Mafokwane a bonwa bjalo ka ge a goga selo se bohlokwa mo seretong, a bontšha gore le ge a tšweletša bolokwana bjo bobotse, ga a swanela go nametšwa ka diteko tša go ba le lelehuma le go dira mehuta ya go sena mohola.
3.5 Sereto se ke sa mohluta mang? Tliša karabo ya gago ka lebaka
Sereto se ke sa go ruta ka tsa tlhago (Didactic Nature). Sereto se bolella ka dikgopolo le dikhutlo tša botse tša tlhago le diphoofolo ka mora mafokwane, go ruta balatedi ka go tšwelela le dilo tša go thabiša tše šomišwago ka tlhago go re hle paragrafong e kgolo le yona tlholego.
3.6 Hlatlhoba lenaneo la morumokwano mothalothetong wa 1-4
Karabta ya morumokwano mothalothetong wa 1-4 e akaretšwa ka tlhaloso ya mantapelele a dirwalollotlo (e.g., morumokwano wa sefala wa mafokwane le dirafelwa ka tsela ya botse go mbeletša dipolelo tše kgale).
3.7 Akanya moya wo o fokago seretong se ka dinthla TŠE PEDI
- Moya wa thuto: Sereto se sepedišo thuto le go tseba mehutangwe ye di greatly le dikgopolo tša tlhago. Moya wo wa thuto o thuša baithuti go tsha ka hlatša.
- Moya wa go kgahliša: Dipolelo tša maleme le tšeo tša dikgethwa di segela godimo tša sereto di bontšha go ratega ga dikgopolo tša tlhago, tše di hweditšwego le dikhonagalologo tša botse.
Palomoka ya Karolo ya A: = 30