Bala sereto se ka tlase ka tlhokomelo morago o arabe potsiso ya ka tlase. Ahlaahla tiriso ya potsisorethoriki seretong se go tsweletsa molaetsa.
Sereto se: “SEBOBOLANE - THOKA R.J”
1. O kgona bjang wena sebobolane?
2. O kgona bjang go bolela o le nosi?
3. O gona ba mantikinyane o kgona bjang
4. Etšwe o se na molomo le matsogo?
5. O kgona bjang go ba le bagwera ba bantši?
6. Gunna o kgona bjang go hloka bagaditsong
7. Ka baka la lehutšo le botho bja gago?
8. Ruri o sephedi sa go makatša.
9. O kgona bjang go thekga dipelo tša batho?
10. Wa kgothatša batho ka moka manyaming?
11. Wa homotša ba ba llagago?
12. Wa boelantsha malapa a banna le basadi?
13. Ruri o tshipi ya Mehlolo.lefaseng.
14. O kgona go kgobokanya maikuitlo a batho go wena,
15. Wa ntšha dillo tša bona marathana,
16. Ka wena bophelo bja ba thetelo.
[Letl. 92]
Potsiso: Ahlaahla tiriso ya potsisorethoriki seretong se go tsweletsa molaetsa.
Answer:
Tiriso ya Potsisorethoriki Seretong:
-
Potso e iphetofeng (Rhetorical Question):
- Mantšu a thoma ka potšišo a tla etelwa tše pedi ke yona sehlogo gore e hlalose boeletše. Potšišo e tjena e kgolagana kgopolo le maikutlo go lebisa yena mmadi go lekolana le go tlaleletša mo go wena ka yeo e lebeletšego yona. Mo seretong, mongwadi a le “O kgona bjang wena sebobolane?” go tšweletša gape le kgetho e botse ya polelo.
-
Parallelism (Go ipheta-pheta ga mafoko ka mokgwa o swanago):
- Tsela ya go pheta-pheta mantšu bjalo ka “O kgona bjang…” e sepediša molaetsa gabotse, e tšweletša tema le matla a mantšu.
-
Personification (Mophišo lofokeng):
- Mophišo mo seretong o thoma ka leina la sebobolane, a dirisa gape tsebišo le medumo go phekola dikatšwa tša go bontšha dilo tša konterente jo kp bjang bjo šeditšwego.
-
Hyperbole (Go feteletša):
- Thoma ka mantšu a bjalo ka ruri le nakong ya go boeletša go bontšha boikgantšho. Ka mohlala “Ruri o sephedi sa go makatša” e bogatša bjo go feleletšeng melaetsa ya sereto.
-
Simile (Papiso):
- Moraba wa lefase go inakanya le sephedi sa go makatša go bopa boikgantšho bja go tiya ya teme likgopola e bjalo ka bjoo seretong.
-
Metaphor (Savantšo):
- Mongwadi a šomiša ditšwelo bjalo ka majelana ya lebelo ya leratadithuteng kgaphetsoeng. Sa go thuma bjalo ka “O sephedi sa go makatša” ka lehlakoreng ka tiriso.
Theme ya Sereto:
- Matla a Sebobolane:
- Thema ya sehlogo e bea go tshepa le kua bobotse bja sefokgaso ka di re sotšhešo ka tlase go tsebe e go šiša bjalo ka motho a marato wa go thulana le bophelo le kgahlego.
Sereto se se hlokomelago tirisong ya potšišorethoriki le temo ya go ikhomoša go tšweletša bo hlabo bja theka. Ka go boeletša, mephoši le botumisore, mongwadi o kgona go sepediša kgahlego le go hlalosa ka temilata ya kgopolo tšeo di nametšego mmadimooko. Ka gona, sereto se šoma gabotse go lebisa boeletša le go rengwa ka temo lerato le go kgopolagana le mmadi.